»Ganga je posebna Ljubljančanka, ikona, zvezda, zagotovo starosta, matriarhinja naše živalske zbirke, ki je za ljubezen do živali in varstvo slonov navdihnila številne.«
»Na nek način bi lahko tudi rekli, da je simbolično ponazarjal na eni strani vlogo kulture in kulturnikov pri osamosvajanju in razvoju takrat mlade samostojne države Republike Slovenije.«
»Lahko potrdim, da sem dopolnil 95 let. Prav tako lahko potrdim, da nisem nikoli dal intervjuja za avstrijsko publikacijo po imenu Kurier, v zadnjih tednih pa sploh nisem govoril z nobenim novinarjem. Intervju je v celoti lažen.«
»poklanjamo Ivanu Cankarju – velikanu slovenske besede in neustrašnemu glasniku socialne pravičnosti. S svojimi besedami je odstiral tančice družbene neenakosti, zrcalil usode malih ljudi ter klical k čutu za sobivanje in solidarnost. Njegov glas je bil glas ljudstva, njegovo pero orožje resnice. Cankarjeve ideje so bile klic po tovarištvu in bratstvu – vrednotah, ki jih danes potrebujemo bolj kot kdaj koli prej. V času, ko nas družba vabi v osamo, je Cankarjevo sporočilo poziv k povezanosti, k sočutju, k zavesti, da smo skupaj močnejši.«
»Cankarjev dom, ki ponosno nosi njegovo ime, ni zgolj kulturno srce Ljubljane, ampak tudi prostor, kjer živijo vrednote, za katere se je Cankar zavzemal. Tudi mi, zaposleni, verjamemo v moč skupnosti, v tovarištvo in bratstvo, v vero, da skupaj gradimo boljši svet. V tem duhu bi želel poudariti tudi našo zavezanost spoštovanju umetnikov in njihovih dosežkov – tako tistih, ki so svoje življenje posvetili ustvarjalnosti, kot tistih, ki še vedno soustvarjajo našo kulturno dediščino. Njihovo delo si zasluži priznanje, njihova starost pa dostojanstvo. Spoštovanje umetnikov ni le izraz človečnosti, temveč tudi odraz zrelosti družbe.«
»danes polagamo cvetje k njegovemu spomeniku – ne le kot simbol spoštovanja do velikega pisatelja, temveč kot obljubo, da njegovo vizijo enakopravne in pravične družbe nosimo s seboj, vsak dan in povsod.«
»Ko mi je rekel, da sem v enem komadu omenil fran.si in da bi me rad povabil, da pridem nastopat, je bilo to zame tako … V življenju si nisem predstavljal, da bom kdaj s tem komadom nastopal na takem dogodku, da ga bo slišalo toliko ljudi. Ko sem pisal ta komad, to res ni bil moj namen, ampak sem res zelo ponosen in vesel.«